O VENTILIH

1. Sestav in terminologija magnetnih ventilov

2. Načini delovanja

3. Uporabljeni materiali

4. Električne karakteristike

5. Pretok in kv faktor

6. Tlak

7. Vgradnja in priporočila

8. Odprava motenj v delovanju ventilov
 
 

1. SESTAV IN TERMINOLOGIJA MAGNETNIH VENTILOV

 

DIREKTNI VENTIL 1. Tuljava 2. Tulec magneta 3. Jedro magneta 4. Vzmet jedra 5. Tesnilo 6. Ohišje	na vrh strani
MEMBRANSKI ALI BATNI VENTIL 1. Tuljava 2. Tulec magneta 3. Jedro magneta 4. Vzmet jedra 5. Tesnilo 6. Ohišje 7. Membrana ali bat 8. Vzmet membrane ali bata 9. Krmilna (servo) odprtina 10. Pokrov ventila	na vrh strani

2. NAČINI DELOVANJA

2/2 BREZ NAPETOSTI ZAPRT (NC) Z DIREKTNIM DELOVANJEM

 

Ko dobi tuljava napetost, ventil odpre. Odpirajo že od tlaka 0 bar. Maksimalni tlak je neposredno odvisen od nazivnega premera sedeža ventila in moči tuljave. Zaradi omejene moči tuljave taki ventili ne dopuščajo večjih pretokov. naprej na vrh strani

 

Delujejo enako kot 2/2 NC, imajo pa tri priključke in zato dve poti: eno odprto in drugo zaprto. Pogosto jih uporabljamo za krmiljenje delovnih cilindrov. S primerno povezavo lahko iste ventile uporabimo tudi v funkciji NO. naprej na vrh strani

 

Pretok medija zapira membrana ali bat. Taki ventili imajo krmilno pot (povezava med prostorom nad membrano/batom in izhodnim delom ventila), ki se odpre, ko tuljava dobi napetost in pritegne jedro. Takrat tlak nad membrano/batom pade, kar povroči, da pretočni medij odrine membrano/bat in omogoči pretok skozi ventil. Ta način delovanja temelji na razliki med vhodnim in izhodnim tlakom pretočnega medija, zato taki ventili niso uporabni za tlake blizu 0 bar. naprej na vrh strani

Princip delovanja je kombinacija direktnega in servo delovanja. Ker ni potrebna razlika tlakov, taki ventili omogočajo večje pretoke pri tlakih blizu 0 bar.   na vrh strani

3. UPORABLJENI MATERIALI

Materiali, ki so uporabljeni v ventilih JAKŠA, so izbrani v odvisnosti od vrste pretočnega medija, za katerega je ventil namenjen. Ohišja so iz medi (CuZn39Pb3), termoplastičnih mas (PA-poliamid, PP-polipropilen), nerjavnega jekla (1.4301/AISI 304, 1.4305/AISI 303, 1.4400/AISI 316L) ali nikljane medi. Tesnila - membrane so izbrani na osnovi mehanskih, termičnih in kemičnih zahtev. Standardni material za nevtralne medije in temperature do 90°C je NBR. Pri višjih temperaturah pridejo v poštev EPDM, FPM in PTFE. V nekaterih primerih (visoka temperatura in veliko število vklopov) uporabljamo tudi nerjavno jeklo. Lastnosti posameznih tesnilnih materialov: NBR (Nitril-butadienski kavčuk) dobra odpornost na mehanske obremenitve odpornost na olja in maščobe tesno zapiranje pretoka temperaturna obstojnost: od -20°C (-40°C) do +90°C mediji: voda, bencin, mineralna olja, zrak, argon, zemeljski plin, metan, propan, butan EPDM (Etilen-propilen-dienski kavčuk) odpornost na luge in kisline srednjih koncentracij neodpornost na olje tesno zapiranje pretoka temperaturna obstojnost: od -20°C do +130°C mediji: vroča voda, nasičena para, ozon, etilni in metilni alkohol, kisline in lugi FPM (Fluor kavčuk) zelo dobra kemična odpornost slabša mehanska odpornost kot NBR ali EPDM tesno zapiranje pretoka temperaturna obstojnost: od -40°C do +200°C mediji: vroč in naoljen zrak, kisline, lugi in drugi mediji, ki ne dopuščajo uporabe NBR ali EPDM PTFE (Politetra-fluor-etilen) obstojen praktično v vseh medijih neelastičen material, pri nizkem tlaku medija se lahko pojavi rahlo puščanje na sedežu ventila temperaturna obstojnost: od -200°C do +250°C mediji: različne kemikalije, hladilni mediji, amoniak, pregreta para PA (Poliamid 6, ojačan s 30% steklenih vlaken) neelastičen material, pri nizkem tlaku medija se lahko pojavi rahlo puščanje na sedežu ventila dobro kemično obstojen, zlasti v gorivih, mazivih, topilih in čistilih temperaturna obstojnost: od -40°C do +160°C (kratkotrajno do 180°C) PU (Poliuretan) zaradi pojava kavitacije pri visokih tlakih ni primeren za vodo in ostale kapljevine elastičen material s trdoto 90 Sh A in dobrimi tesnilnimi lastnostmi temperaturna obstojnost: -60°C do +70°C mediji: suh in naoljen zrak, maščobe na vrh strani

4. ELEKTRIČNE KARAKTERISTIKE

Magnetni ventili JAKŠA imajo vse tuljave dimenzionirane za trajno obratovanje (ED100%). Izjemoma je lahko tudi drugače, kar je označeno na posameznem izdelku. Izolacija žice je termičnega razreda F (155°C) ali H (180 ali 200°C). Toleranca napetosti je +/-10% pri AC in +/-5% pri DC. Poraba je v katalogu podana v vatih (W) in je pri DC enaka zmnožku izmerjene napetosti in toka. Pri AC ta zmnožek pomnožimo še z 0.6, da dobimo W podane v tabelah.   Temperaturni pogoji Ko je tuljava daljši čas pod napetostjo, temperatura navitja naraste. Na porast temperature vpliva tudi višja temperatura okolja in pretočnega medija. V najslabšem primeru lahko pride do poškodbe izolacije navitja in tuljava postane neuporabna. Na voljo so tudi tuljave, ki prenesejo zelo visoke temperature.   Zaščita IP Za vse magnetne ventile JAKŠA je razvitih več tipov tuljav. Poleg standardnih so iz lastnega razvoja tudi tuljave v eksplozijsko varni izvedbi in tuljave, ki lahko obratujejo v zelo vlažnih okoljih (tudi v vodi). To omogoča uporabo ventilov v najrazličnejših okoljih. Standardne tuljave so zalite v posebni termoplastični masi, ki onemogoča dostop vlage in ščiti navitje pred mehanskimi poškodbami. Tuljave v eksplozijsko varni izvedbi so zalite v posebno epoksidno smolo. V osnovi so tuljave v zaščiti IP00, s pravilno privito priključnico pa je zagotovljena zaščita IP65. Tuljave tipa TM35k so v zaščiti IP67.

<<< nazaj

na vrh strani

5. PRETOK IN KV FAKTOR

Pretočna zmogljivost je odvisna od velikosti ventila, vrste pretočnega medija in od tlaka, s katerim potiskamo medij skozi ventil. Za vsak tip ventila je v tabeli naveden Kv faktor, s pomočjo katerega izračunamo pretok ob upoštevanju danih podatkov po naslednjem obrazcu:

Q......pretok [l/min] Kv.....faktor iz tabele za posamezni ventil p....razlika med vhodnim in izhodnim tlakom [bar] p1.....izmerjeni tlak na vhodu v ventil [bar] p2.....izmerjeni tlak na izhodu iz ventila [bar] ......specifična masa medija [kg/dm3] (za vodovodno vodo znaša 1)

6. TLAK

a) Maksimalni diferenčni delovni tlak je največja razlika tlaka med vhodnim in izhodnim priključkom, pri kateri ventil še zanesljivo deluje. Vrednosti v tabelah so podane za temperaturo okolja 22°C s hladno tuljavo. Možno odstopanje je +/-10%. b) Minimalni diferenčni delovni tlak je najmanjši delovni tlak, pri katerem ventil še zanesljivo odpira. Če je tlak nižji, ventil kljub aktiviranju ostane zaprt. c) Maksimalni statični tlak je najvišji tlak, ki ga brez poškodb zdržijo ohišje ventila in ostali sestavni deli.

7. VGRADNJA IN PRIPOROČILA

Magnetni ventili JAKŠA so predvideni za vgradnjo v vodoravnem in navpičnem položaju. Priporočamo vgradnjo s tuljavo navzgor, da se v krmilnem delu ne nabirajo usedline, ki lahko motijo delovanje. Pred vgradnjo magnetnega ventila očistite cevovode, sicer lahko pride do motenj v delovanju. Pred ventili s servo delovanjem je potrebno vgraditi lovilec nečistoče z gostoto 40 µm ali manj. Tuljave za izmenični tok (AC) ne priklapljajte na električno napetost, če ni montirana na ventilu, ker bo sicer pregorela. V zelo vlažnih okoljih je potrebno uporabiti posebna tesnila za zaščito tuljave ali vgraditi tuljavo TM35k, ki je namenjena uporabi v takih okoljih. >>>navodila za uporabo (pdf) na vrh strani